ALEKSANDRA JELUŠIČ

ALEKSANDRA JELUŠIČ

Rojena leta 1976 v Mariboru. Po študiju ekonomije na EPF Maribor se je preselila na Ptuj, kjer že vrsto let živi in dela. Zaposlena je v podjetju Talum kot svetovalka za odnose z javnostmi in urednica časopisa Aluminij. Piše poezijo in kratko prozo. Izdala je knjigo kolumn, fotografij in pesmi (Postanki v času), v letu 2015 je izšla njena pesniška zbirka Z jezikom ti pišem pesem in pesniška zbirka Stvari, kot so. Leta 2015 je bila njena pesem Lolita nagrajena na festivalu erotične poezije Muza, pri muzah, z muzami. Ukvarja se tudi s fotografijo. Aleksandra Jelušič je urednica in pobudnica Province, e-revije za umetnost in dialog kultur, ki ima po 25.000 ogledov na posamezno izdajo in jo prebirajo tudi bralci izven meja Slovenije, saj je jezikovno in kulturno barvita.

MILAN PETEK LEVOKOV

MILAN PETEK LEVOKOV

Rojen leta 1960 na Ptuju, otroštvo je preživel v Veliki Nedelji (pri Ormožu), po študiju prava na ljubljanski univerzi pa že vrsto let živi v Novi Gorici, kjer dela kot sodnik. Piše romane, kratko prozo ter poezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino ter literarne potopise in reportaže. Za oddajo Lahko noč, otroci na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic. Doslej ima 30 samostojnih knjižnih izdaj, njegova proza pa je objavljena tudi v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji.

STELA MAJA BOSILKOVSKA

STELA MAJA BOSILKOVSKA

Rođena u Zemunu, Srbija, 1962. Poreklom je Rusina. Završila je Filološki Fakultet, prevodilački smer na Odesku za anglistiku. Prevodilačke studije završila na postdiploskom ciklusu na Filološkom fakultetu u Skoplju. Radi na Univerzitetu "Sv. Kliment Ohridski" – Bitola, kao lektor za engleski jezik na Pedagoškom fakultetu. Bavi se pisanjem na makedonskom, srpskom i na engleskom, prevođenjem i skulpturom u drvetu i malom kamenu. Dobitnik je nagrada i priznanja lokalnih i međunarodnih književnih konkursa. Objavljene su joj dve zbirke pesama (Parče tajna, 2005, Hartieni Gulabi, 2006) i jedan roman u poetsko-tekstualnim slikama (Jakov po edinaesette Jakovi, 2007).

MIROLJUB STOJANOVIĆ MIŠA

MIROLJUB STOJANOVIĆ MIŠA

Moja priča počinje 10. avgusta leta 1956, u bolnici "Narodni front" u istoimenoj ulici u srcu Beograda. "Moj život je protkan tananim nitima umetnosti, od muzike preko fotografije, likovne umetnosti ... do dizajna i WEB kreacija". Diplomirani inženjer informatičkih nauka, zaposlen u Narodnoj biblioteci Srbije na poslovima digitalizacije, živim u Beogradu. Zaljubljenik u fotografiju, 4 samostalne izložbe, 25 godina se bavio pevanjem u horovima, solista hora. Oženjen, imamo sina Miloša od 19 godina.

OLENA PLANČAK-SAKAČ

OLENA PLANČAK-SAKAČ

Rođena u Ruskom Krsturu 1961. godine. Više od trideset godina živi i radi u Novom Sadu. Završila je Filozofski fakultet, studijsku grupu Jugoslovenske književnosti i srpskohrvatski jezik u Novom Sadu. Od 1988. godine radi u NIU "Ruske slovo" na poslovima lektora, zatim novinara, a od 2000. godine do danas na mestu urednika rubrika za kulturu i obrazovanje. Četiri godine je uređivala dodatak za književnost "Literaturne slovo", bila je član konkursnih komisija za izbor najboljih drama koje je raspisivala NIU "Ruske slovo", kao i recenzent u ocenjivanju knjiga. Piše književnu i pozorišnu kritiku.

JURIJ PALJK

JURIJ PALJK

Rojen leta 1957 v Velikih Žabljah. Maturo je opravil v vipavskem Malem semenišču in nato še na Znanstvenem liceju France Prešeren v Trstu. Napisal je več knjig poezije in proze. Leta 1998 je na mednarodnem natečaju za poezijo prejel nagrado Pablo Neruda. Leta 2016 je v Trstu prejel literarno nagrado Vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj. Objavljal in sodeloval je v skoraj vseh slovenskih primorskih osrednjih časnikih in revijah, sodeloval s programskim oddelkom Radia Trst A, Primorskim dnevnikom, Radiom Koper, Slovensko tiskovno agencijo in drugimi mediji. Bil je tesen sodelavec dr. Draga Legiše pri Novem listu v Trstu, kasneje sodeloval tudi z dr. Kazimirjem Humarjem pri Katoliškem glasu v Gorici. Od združitve omenjenih tednikov v Novi glas je zaposlen kot odgovorni urednik že več kot deset let. Je član Društva slovenskih pisateljev in združenja PEN ter piše tudi v italijanskem jeziku.

BRANE PAVŠEK

BRANE PAVŠEK

Rojen 1965 v Trbovljah. Zaradi neobrzdane radovednosti je bil prvo polovico življenja razpet med naravoslovjem in družboslovjem, ne da bi si kje zares našel miren pristan. Po poldrugem desetletju oblikovanja in programiranja spletnih aplikacij, www.avto.net je le ena izmed njih, z vmesno nekajletno epizodo ilustriranja medvedka Lina za Podravko ter priložnostnim oblikovanjem različnih revij in tiskovin, je končno presodil, da je napočil čas, da razpne jadra in krmilo usmeri k obali mobilnih iger ter aplikacij in se naposled zasidra.

JANJA JURANČIČ RAK

JANJA JURANČIČ RAK

Rojena 1963. leta v Postojni. Klasično gimnazijo zaključila v Kamniku, nakar na Zdravstveni fakulteti diplomirala kot radiološka inženirka. Ker pa vrag semintja zareže v življenje, po poškodbi hrbtenjače leta 1987 ni več mogla opravljati svojega poklica. Parapleginjo je administrativno delo dolgočasilo, zato je sledila svojemu daru in strasti. Zaljubljenka v besede zdaj že 15 let lektorira različne tekste. Lani je vnovič postala urednica in lektorica Izziva, revije ljubljanskega društva paraplegikov. Povabilo med 'Provincijalce', da pod drobnogledom križem kražem preveri njihove članke, ji je v izziv in ponos.

BOJAN MARAŽ

BOJAN MARAŽ

Rojen leta 1954 v Novi Gorici, kjer je končal Srednjo šolo za oblikovanje. Zadnjih 15 let živi in dela v Aziji, trenutno v Bangkoku na Tajskem. Kot mladi oblikovalec izdela šah za slepe, kar mu prinese državno štipendijo za študij oblikovanja v Angliji. Po študiju se vrne v domovino, kjer dela kot svobodnjak in v sosednji Italiji ustanovi oblikovalsko hišo Krea, ki jo vodi 22 let. V tem obdobju vzpostavi stik s trgi v ZDA, Aziji in se kasneje osredotoči na Kitajsko. V vlogi oblikovalca, umetniškega vodje in lastnika oblikovalskih agencij se podpiše pod 450 projektov, ki jih uspešno realizira v Italiji, Sloveniji, ZDA, na Tajskem in na Kitajskem.

PRIMOŽ STURMAN

PRIMOŽ STURMAN

Rojen v Trstu leta 1980. Pred pol desetletja si je ustvaril novi dom na Krasu, v kraju Brje pri Koprivi, nedaleč od Sežane. Leta 2007 je diplomiral na Filozofski in leposlovni fakulteti Univerze v Trstu, lani pa je opravil usposobljenostne izpite za poučevanje na šolah. Zaposlen je na Državnem izobraževalnem zavodu Jožef Štefan. Sodeluje z oddajo Kulturni dogodki Radia Trst A in goriškim tednikom Novi glas. Njegovi eseji, pesmi, prevodi in kratka proza so izšli v revijah Poetikon, Literatura, Apokalipsa, Sodobnost, Mladika. Pred štirimi leti je v sodelovanju z Borisom Pahorjem za Slovensko matico uredil zbirko zapisov Franca Jeze z naslovom In zgodil se bo čudež.

VANJA LEBAR

VANJA LEBAR

Rojena leta 1974 v Murski Soboti. Študirala je na univerzi v Ljubljani, FF na Oddelku za pedagogiko in andragogiko. Kot šolska svetovalna delavka je službovala v Mariboru, M. Soboti, Razkrižju in Celju. Zdaj že vrsto let živi v M. Soboti. Aktivna je na področju vzgoje in izobraževanja, projektnega vodenja in zavarovalništva. Zadnjih nekaj let je po Sloveniji aktivna s predstavitvami avtorskega značaja. Iz svojega imena je naredila didaktično igro. Njeno kreativno pisanje sloni na zbranih in sestavljenih 5000–ih besednih oblikah.

NATAŠA GREGORIČ

NATAŠA GREGORIČ

Rojena v Šempetru pri Gorici, kjer živi in ustvarja, kadar ni naokrog s svojim spačkom. Diplomirala je 2007 na beneški likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) s polaroid manipulacijo pri prof. fotografije Guido Cecere – slikarstvo je prepletla s fotografijo. Njena strast so knjige in ilustriranje le-teh. Upodablja besede in občutke v kompozicije z različnimi slikarskimi tehnikami – z akvarelom, guašem, tušem in pasteli ustavlja čas v neskončnih prostorih. Samostojno se nadgrajuje na področju terapije kreativnega izražanja ter izobražuje v projektu Zagovornik – glas otroka pri Varuhu človekovih pravic.

SANDRA JAZBEC

SANDRA JAZBEC

Rojena leta 1982 v Novem mestu. V septembru 2010 je na ljubljanski Filozofski fakulteti pridobila naziv univerzitetne diplomirane etnologinje in kulturne antropologinje ter v času, ki je sledil, objavila nekaj znanstvenih, publicističnih člankov in monografijo. Pol desetletja kasneje na isti akademski ustanovi snuje doktorsko disertacijo na temo »Uspeh in Slovenci: zasnova Mesta uspehov na Slovenskem v dvorcu Turnišče«. Zato ker je izjemna občudovalka Ptuja in dvorca Turnišče ter kulturne dediščine ne jemlje vnemar.

SANDRA POŽUN

SANDRA POŽUN

Rojena leta 1972 v hrvaškem Zadru, otroštvo preživela v Bujah v hrvaški Istri, po končani srednji šoli se je preselila na Ptuj, kjer živi in ustvarja. Zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru kot arhivarka. Ženska, neskončno zaljubljena v fotografijo in morje. Izraža se s fotografiranjem aktov, na ta način izraža svoja čustva, sanje, želje, strahove, misli, upanja … Fotografija je zanjo najboljša terapija. Udeležila se je nekaj skupinskih razstav, prav tako je imela že kar nekaj samostojnih razstav doma in v tujini, za svoje delo je prejela tudi nekaj nagrad v Sloveniji in tujini.

NATAŠA ŠVIKART ŽUMER

NATAŠA ŠVIKART ŽUMER

Rojena 1972 v Mariboru. Piše poezijo, pravljice za otroke in prevaja. Vodi Društvo MAUS, Založbo MAUS in je njena glavna urednica. Je pobudnica in izvajalka festivala erotične poezije. Pobudnica in organizatorka številnih humanitarnih akcij za otroke. Publikacije: Venerine samoizpovedi, Miška želi postati pevka, Ljubljana 2012, Dodiri duša, Znotraj sem pesem. Prevedena v angleški, italijanski, grški, romunski, arabski, makedonski, hrvaški in srbski jezik. Prevodi njenih pesmi so objavljeni v mnogih mednarodnih zbornikih in antologijah. Prejela nagrado za poezijo Litera 1999 v Mariboru. Mednarodne nagrade: Arte, Srbija 2014, Balkanika 2014 v Romuniji in Književno pero, Hrvaška 2015.

ANA JUG

ANA JUG

Živi v Novi Gorici. V letu 2015 je bila nominirana za Slovenko leta. Je odvetnica, ki ne le da pomaga šibkim, temveč tudi gleda pod prste tistim, ki kratijo človekove pravice. Preprečuje plenjenje, preganja krivice. Brezplačno zastopa nekaj mariborskih in ljubljanskih vstajnikov, saj je prepričana, da se borijo za naše ustavne pravice. V Skupini kazenska ovadba (SKO) naznanja kazniva dejanja politične in gospodarske elite. V novoregistrirani verski skupnosti Čezvesoljska Zombi Cerkev blaženega zvonjenja kot nadsvečenica s somišljeniki ščiti naše skupne pravice in javno dobro: reveže, naravne vire, hrano, pravico do naravne pitne vode.

NEDELJKO TERZIĆ

NEDELJKO TERZIĆ

Rođen u Sremskoj Mitrovici (Srbija) 1949. godine. Član je Društva književnika Vojvodine, Udruženja književnika Srbije i asocijacije Deutsche Haiku Gesellschaft. Bio je direktor Gradskog pozorišta, urednik izdavačke delatnosti "Sremskih novina", danas je urednik Ediciju "Sirm" u Sremskoj Mitrovici. Knjige objavljuje u: Srbiji, zatim Italiji, Australiji, Francuskoj, Makedoniji, Grčkoj, Poljskoj, Turskoj, Rumuniji, Bugarskoj, Mađarskoj i Slovačkoj. Njegove pesme i pripovetke prevedene su na 23 jezika. Dobio je mnogo nagrada u Srbiji, evropskim zemljama i Aziji.

NATALIJA RESNIK GAVEZ

NATALIJA RESNIK GAVEZ

Rojena leta 1970 na Ptuju. Po študiju na Tehniški fakulteti Maribor 5 let poučevala matematiko na Srednji šoli. Vodi tečaje kaligrafije po vsej Sloveniji in v tujini ter ustvarja širok darilni program. Zaključila je študij antropozofije na temeljih Rudolfa Štajnerja in pridobila naziv profesor Waldorfske pedagogike. Njena želja po razumevanju večplastnosti širine življenja jo je pripeljala do študija Ife. Je predsednica društva Čar Griča in ustanoviteljica Sveta ustvarjalnosti – centra igre, zabave in modrosti. Je avtorica knjige Pot do izvora – zbirke duhovnih izročil afriških modrosti in voditeljica istoimenskih delavnic samopomoči. Naziv Ifa svečenica je prejela v Sao Paulo v Braziliji v Centro Cultural Oduduwa.

VIOLETA JANUŠEVA

VIOLETA JANUŠEVA

Rođena je u Bitolju, Makedonija, 1968. Univerzitetsko obrazovanje dodiplomskih studija završila je na dva odseka makedonistike: na odseku za lingvistiku i na odseku za kjniževnost. Na istom je univerzitetu završila i postdiplomske i doktorske studije u oblasti makedonskog jezika. Radi na Univerzitetu "Sv. Kliment Ohridski" – Bitola, kao vanredni profesor makedonskog jezika na Pedagoškom fakultetu. U fokusu njenih naučnih istraživanja su savremeni makedonski jezik u oblastima fonetike i fonologije, morfologije, sintakse, leksikologije i frazeologije. Učesnik je brojnih slavističkih konferencija, simpozijuma i sličnih skupova. Njeni stručni i naučni radovi objavljivani su u brojnim časopisima sa međunarodnom recenzijom. Zvanični je lektor za pisane diskurse na makedonskom jeziku. Povremeno se bavi i prevođenjem sa ruskog, bugarskog, srpskog, slovenačkog i engleskog jezika.

MIRO ŠTEBE

MIRO ŠTEBE

Dobra štiri desetletja se ukvarja z novinarstvom. Trenutno je dopisnik nacionalne televizije za območje devetih občin SV od Ljubljane, ob tem pa je in še sodeluje s številni drugimi mediji. Med drugim je bil 20 let urednik trzinskega krajevnega in kasneje občinskega glasila Odsev. Sodeloval je pri več knjigah, sam pa izdal eno in eno napisal, vendar je še ni objavil. Po duši je alpinist in popotnik, predvsem pa raziskovalec in iskalec meja sebe, človeštva in sveta.